Fidov gaj
Na vhodu v Fidov gaj nas pozdravlja travniški sadovnjak, s starimi avtohtonimi sortami jablan in hrušk..
Fidova zijalka
Odkrijte čarobno Fidovo zijalko in spoznajte skrivnosti ljudskega zdravilca, učenjaka in čudodelca Vida Strgarja-Fida.
Skozi učno pot
Slikovita, sprehajalno-učna pot, vodi preko strmih, skalnih sten in omogoča lažji dostop do skrivnostne Fidove zijalke.
Idilična gozdna pot
Osrednje območje Fidovega gaja predstavlja idilična gozdna jasa, ki jo najbolj slikovito zaznamujejo rekonstrukcije starega čebelnjaka in domačije - » oferije «.
Na gozdni jasi
Na gozdni jasi v okolici oferije, je v značilnih naravnih rastiščih, svoj dom našlo več kot 80 zdravilnih rastlin, ki jih je pri zdravljenju uporabljal Fida in jih opisuje tudi v njegovi knjigi.
Okolica Logarske doline
Na pragu Logarske doline, se v slikovitem naravnem okolju skriva tematski park Fidov gaj – Dediščina ljudske modrosti.
Odkrijte čarobno Fidovo zijalko in spoznajte skrivnosti ljudskega zdravilca, učenjaka in čudodelca Vida Strgarja-Fida.
Na pragu Logarske doline, se v slikovitem naravnem okolju skriva tematski park Fidov gaj – Dediščina ljudske modrosti. Fidov gaj predstavlja izjemno zapuščino solčavskega zdravilca Vida Strgarja – Fida in nas hkrati seznanja z življenjem in delom naših preprostih in marljivih prednikov, ki so znali živeti v spoštljivem sobivanju z naravo.
VID STRGAR FIDALjudski zdravilec, učenjak in čudodelec
Fidova zijalka
Skrivnostno domovanje Vida Strgarja - Fida
Okoli tega izredno učenega solčavskega »bukovnika« še danes krožijo razburljive zgodbe, ki so v večini najverjetneje le plod človeške domišljije. Fida zagotovo ni bil čarovnik, kot so mnogi verjeli. Vsekakor pa je bil za tukajšnje, podeželske razmere izjemno izobražen človek, vendar žal ne vemo z gotovostjo, kje, kaj in kdaj se je šolal. Izjemno zanimivo in strokovno je spisal svoje bukve »Zdravje bolnikov«, to je bukve polne naukov za shlovesho zdravje spisano k pomoči kmetiškim ludem v Sulcbahi 1866«. Iz njih je razbrati, da je obvladal nemščino, francoščino in celo latinščino.
Rojen je bil 15. junija 1836 v Solčavi in kot piše v krstnem listu, ki je naveden krstni knjigi župnije Solčava, krščen še istega dne. Bil je nezakonski sin in vemo, da so v tistih časih nezakonski otroci bili nekakšni izobčenci. Kot taki pa prezirljivo obravnavani. Njegova učenost kljub temu kaže na kakšno šolanje v semenišču ali vsaj v gimnaziji. Vendar se pri 27. letih, po vrnitvi v domači kraj ni imel kam vseliti, zato je poiskal zatočišče v zijalki skriti v skalovju nad sedanjim Gostiščem in muzejem Firšt, kjer je preživel kar 9 let. Tej podzemni jami domačini še danes pravijo Fidova zijalka.
Sedaj pa k njegovi žal edini ohranjeni bukvi. Obseg zapisa je 396 strani, velikosti 20 x 14 cm. Strgar se je zelo potrudil nekatere rastline, ki jih opisuje kot zdravilne tudi narisati in to ne slabo. Domnevamo, da so to zelišča, ki jih je lahko našel na solčavskem območju in seveda dobro poznal. Vsebinska ureditev zapisa kaže na veliko znanje tudi v bukovniški dejavnosti. Razdelil je strani naprej na opise zdravilnih zelišč in nato po zdravilnih pripravkih, ki jih priporoča. Ta poglavja so: žaube, flajštri in kadila. Posebno poglavje posveča še »Drugim zdravilam«, kjer opisuje različne bolezni in njih zdravljenje. Vse skupaj je zaključeno še s preglednim kazalom, kar je za tovrstne in tedaj napisane zapise še prav posebej imenitno. Seveda so v zapisu številni izrazi, ki jih ni moč natančno opredeliti. O njih pomenu lahko pogosto le sklepamo, ko preberemo celoten nasvet. Naj naštejemo nekaj takih: fajht, grinte, flus, šlajn in še veliko podobnih. V njegovem zapisu so tudi sledi ogabne medicine, ki je bila v 16. stoletju zelo aktualna. Priporoča: konjske fige, iztrebke ovac in podobno. Za zdravljenje uporablja tudi živali: žabe, deževnike, največkrat pa potočne rake. Knjigo Zdravje bolnikov danes hrani Slovenska akademija znanosti in umetnosti v Ljubljani.
Ogled Fidovega gaja
Ogled Fidovega gaja je možen zgolj
z vodnikom, ob vnaprejšnjem dogovoru in naročilu vodenja.
Maksimalno število je 25 oseb v eni skupini. Zaradi konfiguracije terena, prostorskih zmožnosti in varnostnih razlogov si Fidovega gaja skupina večja od 25 oseb ne more ogledati naenkrat. V primeru obiska številčno večje skupine oseb je potrebno le to razdeliti na dve ali več manjših. Za ogled Fidovega gaja priporočamo primerno športno opremo in obutev. Pri nočnem ogledu je maksimalno število 15 oseb v eni skupini.
Cenik ogledov Fidovega gaja
na osebo
11 - 15 oseb
na skupino
1 - 10 oseb
na osebo
11 - 15 oseb
na skupino
1 - 10 oseb
programi za obisk fidovega gaja Obisk Fidovega gaja je priporočljiv v spremstvu naših vodnikov ali animatorjev.
Možnosti ogledov
Park zdravilnih rastlin in etnografskih objektov Fidovgaj – dediščina ljudske modrosti, lahko obiščete:
- posamezniki in družine brez predhodne najave, animacije ali vodstva,
- večje skupine oseb (društva, šole, podjetja) s predhodno najavo. Priporočljiv obisk Fidovega gaja v tem primeru je v spremstvu naših vodnikov ali animatorjev. V ta namen nadgrajujemo ponudbo naših vodenih programov, animacij in team buildingov. Doživetje dediščine ljudske modrosti v Fidovem gaju bo tako še mnogo bolj celovito.
Arnika
Pljučnik
Tavžentroža
Foto galerija Fidovega gaja
Z ogledom fotografij boste dobili natančen vpogled v Fidov gaj, za lažjo predstavitev kaj lahko pričakujete.
Kontaktni obrazec Stopite v stik z mano
Etnološki park Fidov gaj
Etnološki park Fidov gaj - Dediščina ljudske modrosti se nahaja pri Gostišču in muzeju Firšt *** na pragu Logarske doline, le 2 km od vasi Solčava. V objemu zelenih gozdov, vrhov Kamniško-Savinjskih Alp, gore Olševe in reke Savinje… tukaj kar 140-letno družinsko tradicijo gostinstva nadaljuje že peti rod Firštovih.
Etnološki park Fidov gaj
pri
Gostišču Firšt
Logarska Dolina 1a, 3335 Solčava, Slovenija
T +386 (0)3 839 46 78, M +386 (0)41 742 292
E
info@ekotur.si